Zakaj v življenju potrebujemo bolečino?

Si predstavljate ravno, prazno, dolgočasno avtocesto od Portugalske do Madžarske, po kateri voziš dan in noč, pa še malo drugega dne.... Ravna cesta te utruja, ni ničesar kar bi stimuliralo tvoje srce, niti ne tvoje možgane, ničesar ne izkusiš, ker se nikjer ne ustaviš

- zate je pomembno zgolj to, da prideš do cilja - pa ni pomembno v kakšnem stanju.

Ta pot traja dober dan, vendar je večina ljudi na takem avtopilotu že celo življenjsko pot. Hitijo, delajo, da lahko plačajo položnice in da preživijo. Nimajo časa, da bi uživali in zaznavali življenje le hitijo in upajo, da do konca pridejo približno živi. Ne marajo, da bi jih v njihovem ritmu karkoli zmotilo. V svoji stalnici se počutijo varne in ne razmišljajo o tem, da bi karkoli kaj kmalu spremenilo. Življenje teče in pride do....če gledamo z vidika duše...ponavljanja življenja, ki ga bomo morda tokrat "opravili prav".

Obstajajo pa ljudje, ki imajo en dan vsega dovolj. Njihov vsakdan, neizpopolnjujoča se služba, večni družinski rituali in pa prijateljska družba, ki se pogovarja o tem kaj je kdo rekel na tik toku, jim prične presedati. Odločijo se, da bodo zavili s poti in šli po ovinkasti - hriboviti cesti, odkrivati kaj oni niso ali kaj pravzaprav so. Kakšne dogodivščine ponuja hribovita, ovinkasta cesta s stranpotmi, ki ponuja čudovite razglede, kristalno čiste reke, zanimive antične znamenitosti, nepozabna doživetja, ki se jim ponujajo, in pot je polna ljubezni in hvaležnosti za izkušnjo..

Spet sem šla v prispodobe.

Kljub vsej želji po dogodivščini, po izpolnjevanju poslanstva, po izkušnjah, po odkrivanju kdo sploh so, pride do novih spoznanj, ki jih spravi iz ravnovesja. Njihova energija se končno prične gibati in je podobna razburkanem morju, ki odkriva nove in nove poti.

Boleče je postajati verzija sebe, ki je še ne poznamo. Vse je podobno metamorfozi. Razvoju gosenice v metulja. Preobrazba je boleča, iz preživetja v življenje je tudi lahko boleča izkušnja in vse skupaj lahko tudi neznosno. Pa vendar nas nekaj sili v to. Pa vendar bi želeli narediti korake naprej. Čeprav se toliko omar odpre v razmetani sobi.

Do bolečine pride, ko se vse, kar smo potlačili - nekam globoko vase - prične odpirati. Pričnejo se odpirati tisti deli nas, ki jih prej nismo priznavali.

Pričnejo se odkrivati rane in brazgotine in vse to je prišlo na plan z enim razlogom: da to pozdraviš, da odkriješ kdo si in se transformiraš, v verzijo sebe, ki jo želiš živeti.

Bolečina v življenju pride tudi takrat, ko se z mesta ne premaknemo, ko vztrajamo na poti kljub temu, da je to naša najslabša izbira. Takrat se energija dobesedno zatakne, čakre, ki so kot vrtinci energije, pa se zamašijo in uvoz energije v te predele je onemogočen. Pride do bolečine na čustvenem, mentalnem ali fizičnem nivoju. Pride do bolezni ali poškodbe. Če lahko življenje vidimo kot energijo, vibracije, frekvence,...potem lahko zaznamo, da zaradi želje po stalnem pride do energijskega zastoja in namesto da bi mi potovali po izkušnji življenja, nas življenje prične spreminjati.

Torej, do bolečine lahko pride iz dveh razlogov. Ena je hitra in konkretna rast. Hitenje, da bi čimprej vse izvedeli in usvojili.

Druga je zastoj, zastoj vrste, ko so že vse lučke prižgane in utripajo ter opozarjajo. da če ne bo spremembe, bo vse razpadlo.

Ko pride do ene ali druge skrajnosti je najslabše, da odgovornost preložimo na druge ali celo na življenje samo. Pomembno je, da pogledamo življenje kot zunanji opazovalec ali stopimo do nekoga, ki nam bi pri tem lahko pomagal - videti drug zorni kot ter si dopustiti drug pogled. V času bolečine in bolečih sprememb je pomembno, da si dovolimo globoko duhovno, mentalno in čustveno zdravljenje.

V vsakem primeru priporočam ravnovesje. Ko se pričnete prebujati na katerem koli področju: telesnem, čustvenem, mentalnem ali spiritualnem nivoju, nekateri stojijo, drugi divjajo. Pomembno pa je ravnovesje.

Takrat je najbolje narediti temeljit pregled vsega in narediti načrt, vizijo in strategijo delovanja. Takrat je pomembno, da se istočasno posvečamo telesu, čustvom, mislim in duši. Takrat je pomembno, da spoznamo delovanje ženske in moške energije ter najdemo nekoga, ki nam bo stal ob strani. Lahko je prijatelj. Lahko mentor. Včasih tudi otrok (ja prav ste prebrali). Dovolite si imeti ob sebi roko, ki vas vodi.

Nikar na samem začetku ne rinite ne v eno ne v drugo smer. Dovolite življenju, da se zgodi.