Kaj ti privabi nasmeh na obraz in hkrati mir v duši?

Meni to pomeni, kako uredim notranje počutje, sploh ne toliko to kar je zunaj.

Na trenutnem delovnem mestu mi je bilo pred leti izredno težko in sem si pri sebi rekla, da moram nekaj narediti, ker tako resnično ne gre več. In sem pričela skrbeti za svoje notranje počutje. Postopoma je sledila sprememba tudi zunaj mene. Sedaj se usmerjam na drugo področje dela.

Sprašujem se, ali bom res zadovoljna, če takoj zdaj pričnem delati nekaj popolnoma drugega? In ugotavljam, da sploh ne gre za zunaj, gre za to, kako sem jaz navznoter - se dobro počutim in ali se razumem. Zato mi je pomembno, da sem res OK Zdaj, kar pomeni, da razumem svoje občutke in jih po potrebi preobrazim ter jih obračam - vedno hitreje. Kar pa ne pomeni, da zunanjih korakov ne delam. Sem aktivna v želeni smeri in to precej bolj lahkotno in učinkovito, kot bi bila, če ne bi najprej poskrbela (in še vedno skrbim) za svoje notranje procese, za svoja čustva.

Do tega me je pripeljala - na žalost - precej neugodna preizkušnja, ki me je spravila na kolena. Ponavadi nam ravno te, recimo temu »male smrti«, nalijejo čistega vina in nas postavijo pred odločitev, kako naprej.

Med drugim sem imela zelo pogosto občutek, da so vsi proti meni, da je cel svet proti meni. In sem si končno enkrat rekla, da to pa ne more biti to. Ujela sem se, da sem navajena trpeti. Bilo je domače, bila je navada. Iz tega sem morala priti ven. »Moram nekaj narediti.« In sem prevzela odgovornost zase. In začela raziskovat; začela in predvsem nadaljevala. In sem se pobrala.

Nihče te ne more prisilit v premik, nihče ne more narediti premika namesto tebe.

Proces je, da nekaj narediš. Če je odločitev hitra, če je premik na zunaj narejen, gre še vedno za notranji proces, za delo s čustvi. Ko TI sam sprejmeš neko odločitev z vsem svojim bitjem, je to to.

Na začetku je potrebno raziskovati, na primer, kaj te drži stran od sprejetja odločitve. Zakaj se ne odločiš narediti nekaj? Raziskovati svoja čustva. Zavedanje sebe, vseh vidikov, prepoznavanje, sprejemanje, sprejeti odgovornost, sprejeti, da je to tvoje, da so občutki tvoji, ne glede na to, kje si jih pobral. Meni pomaga, da vidim od kje so. Ko enkrat sprejmeš, da je tvoje, potem lahko spremeniš. Sprejmeš, da se praktično ne konča, ker ko enkrat dojameš nekaj, lahko še vedno globje razumeš. Je proces.

Dobra stran je, da je vedno lažje. Postane igrivo.

Seveda iščeš ljudi, ki ti pomagajo, iščeš informacije. Na koncu pa moraš znati sebe obvladati. To je cilj. Vsi pa seveda potrebujemo nekoga, ki nam da roko, podporo, da kakšno novo informacijo…vendar na koncu si sam, so trenutki, ko si sam in takrat se moraš znat sam pobrat. Ne pomeni, da se izoliraš od vsega, pomeni pa, da znaš biti sam s sabo. In pričneš delovati. To je namen - zdrav izraz moči, ki je v nas samih.

Katja Zamernik, www.belipav.eu